Kljub temu, da je večina ljudi slišala za izraz NFT šele v zadnjem letu ali dveh, je ta tehnologija stara že 10 let. Osnovna ideja NFT tehnologije je dokazovanje lastništva ali uporabniške pravice določene digitalne lastnine. Koncept si najlažje predstavljamo kot digitalno potrdilo ali račun s katerim je možno trgovati. To dokazilo je shranjeno v javni bazi podatkov, imenovani blockchain, ki vsebuje edinstvene informacije, s katerimi je možno dokazati, kdo so lastniki določenih predmetov, materijalnih ali nematerijalnih.
V svetu kriptovalut obstajata dve obliki žetonov, zamenljivi in nezamenljivi. Zamenljivi žetoni so kot valuta, kjer je bankovec za 100 evrov vreden natanko 100 evrov, ne glede na serijsko številko napisano na bankovcu. Na drugi strani pa imamo NFT oz. nezamenljiv žeton, ki je edinstven v smislu, da ga ni mogoče zamenjati oz. nadomestiti z nobenim drugim žetonom. Vrednost NFT-ja tako izraža unikatnost in avtentičnost, kot tudi dejstvo da jih je v obtoku omejeno število in ne morejo biti podvojeni. Torej, nezamenljivi žetoni uporabljajo tehnologijo blockchaina za digitalno označevanje lastništva, zaradi česar je NFT bolj podoben lastništvu avtomobila, in ne samemu avtomobilu.
Slika prikazuje: Fungible vs. Non-fungible; Vir: Learningcryptos
Prvotni namen NFT-jev ni pasivni prihodek, ampak dokaz lastništva in vse prednosti, ki spadajo tukaj zraven. Vrednost NFT-ja se torej veča na podlagi povpraševanja, kot tudi, deflacijskih principov, saj je število kovancev omejeno in ne more biti podvojeno.
Z razvojem tehnologije pa se že pojavljajo inovativne ideje, ki se osredotočajo na pasivno monetiziranje digitalne lastnine. Tukaj je vredno omeniti digitalne nepremičnine, ki se trenutno prodajajo za vrtoglave vsote denarja, nekatere tudi za več milijonov evrov. V trenutno najpopularnejšem virtualnem svetu, Sandbox, je bila jahta prodana za kar 650.000 dolarjev.
Namen digitalnega sveta oz. »metaverse«, je 3D prikaz virtualnega sveta, ki uporabnikom omogoča komunikacijo, sodelovanje in raziskovanje aktivnosti. Kot v realnem svetu, lahko tudi tukaj kupujemo zemljo in nepremičnine. Ko si zagotovimo lastništvo, lahko z zemljo počnemo kar želimo (prodamo, gradimo ali oddamo). Z hitrim razvojem in visokim zanimanjem s strani večjih podjetij kot so Nike, Adidas in Samsung lahko pričakujemo odprtje virtualnih trgovin, zelo hitro. Športno podjetje Adidas je pred časom kupilo digitalno zemljišče, ki ga namerava napolniti z ekskluzivnimi gradivi, dogodki in produkti. Za nakup 144 zemljišč, so odšteli kar 400 etheriumov ali 1.7 milijona evrov.
Takšni koncepti so, za zdaj, še v fazi eksperimentiranja. Nihče ne ve kako dolgo bo to obdobje trajalo, ampak, če večja podjetja spoznajo potencial za inovacijo v virtualnem svetu, bodo cene takšnih nepremičnin v prihodnosti izjemno visoke.
Slika prikazuje: »Nikeland, igra Roblox«, vir: Roblox
Kot dodaten, pasivni, vir zaslužka pa NFT tehnologija omogoča ustvarjalcem umetnin, da določijo pogoje licenčnine ali »royalty fee«. Ta zagotavlja plačilo določenega procenta kupne cene, vsakič ko njihov NFT zamenja lastnika na sekundarnem trgu. To pomeni, da ustvarjalci lahko prejemajo pasivni prihodek tudi po tem, ko svoje delo prodajo zbirateljem. V primeru, da je licenčnina za izbrano delo nastavljena na 5%, bo prvotni ustvarjalec prejel 5% prodajne cene vsakič, ko bo njegovo delo ponovno prodano novemu lastniku.
S pomočjo NFT tehnologije in tako implementacijo koncepta osebne lastnine v digitalnem svetu, se ustvarjalci zavarujejo pred »iztekanjem« večine vrednosti podjetjem, ki si lastijo platformo.
Danes se veliko mladih, ukvarja z igranjem video-iger, kjer služijo digitalne valute, ki zaenkrat nimajo nikakršne vrednosti v realnem svetu. Za trud in čas, ki ga preživijo z igranjem in opravljanjem misij, so nagrajeni z digitalno valuto, ki je lahko uporabljena za nakup virtualne hiše, avta, oblačil in drugih dobrin. Pri običajnih igrah ni nobene spodbude za igranje, razen čistega užitka. Odnos je enosmeren: plačate za igro in razen če ste profesionalni igralec e-športa ali streamer z velikim številom sledilcev, nikoli ne boste mogli monetizirati svojega časa igranja. Nasprotno pa velja za igranje »play-to-earn« (slo. igraj za zaslužek) iger, ki igralcem ponuja možnost zaslužka pravega denarja.
Za razliko od običajnih iger, kjer so predmeti v igri shranjeni v zaprtih podatkovnih omrežjih in so v lasti podjetij, ki so ustvarila igro, NFT omogoča igralcem lastništvo sredstev, ki jih kupijo ali prislužijo. Poleg tega, ko ste lastnik NFT-ja, ga lahko prosto prodajate tudi zunaj platforme, kjer je bil ustvarjen, kar ni mogoče z običajnimi igrami. Ker pa lahko igro zapustite in s seboj odnesete NFT, to pomeni, da ste za njegovo varno shranjevanje odgovorni sami. To velja za vse nezamenljive žetone. NFT se ob nakupu prenese na vašo denarnico, ki je shranjena na blockchainu, in do katere ekskluzivni dostop imate samo vi. To pa lahko odpre vrata mnogim problemom, kot je izguba varnostnega kluča. Če vaš varnostni ključ izgubite, vam tukaj ne more pomagati nobeno podjetje ali posrednik. Pri igranju tradicionalnih iger to odgovornost prevzema podjetje, ki je igro ustvarilo.
Kot praktičen primer lahko izpostavimo igro Revv Racing, kjer lastniki dirkalnih avtomobilov razvijajo in gradijo svoje avtomobile, s katerimi kasneje tekmujejo na dirkališču, in svoje izume prodajajo na sekundarnem trgu.
Slika prikazuje: »Revv Racing« tržnica, Vir: Opensea
Axie Infinity in Sandbox sta trenutno najbolj priljubljeni polno delujoči igri, ki pa sta narejeni z nekoliko slabšo grafiko. To pa zato, ker njun namen ni vrhunska grafika, ampak dokazati uporabnost koncepta igre in vseh sredstev, ki jih igra v prihodnosti lahko vsebuje.
Slika prikazuje: »Sandbox igra«, Vir: Animoca Brands
Z nenehnim prilivom finančnih sredstev v sektor blockchain iger in velikim zanimanjem s strani igralcev, je razvoj iger z zmogljivejšo grafiko relativno hiter. Za leto 2022 je napovedana izdaja težko pričakovanih iger, kot sta Star Atlas in Illuvium, ki bosta izšle v beta verziji. Lahko bi se reklo, da bosta igri dokončno dokazali, če bo ta sektor v prihodnosti lahko konkuriral večjim tekmecem, kot so GTA (Grand Theft Auto), League of Legends in Call of Duty.
Slika prikazuje: »Star Atlas igra«, Vir: Art Abyss
Ko je Ubisoft decembra v vojaški strelski igri Ghost Recon Breakpoint izdal zbirko omejenih nezamenljivih žetonov, bi to moral biti prelomni trenutek. Francosko podjetje, ki stoji za priljubljenima franšizama Assassin’s Creed in Far Cry, je postalo prvi večji založnik, ki je vključil NFT v naslov, kar bi lahko naznanilo ključni premik k uporabi te tehnologije v igrah.
Namesto tega, je šlo za dramatično napako in hiter povratni udarec. Igralci so se pritoževali nad 600 ur igranja (skoraj mesec dni igranja 24 ur na dan), potrebnih za zaslužek samo enega brezplačnega predmeta. Poskusi povečanja prihodkov so bili še bolj žalostni: eno poročilo je navedlo, da je bilo kupljenih le 15 NFT-jev za skupno 400 dolarjev. Kasneje so iz podjetja sporočili, da NFT tehnologija ni bila popolnoma integrirana v ekonomijo igre, in da je to posledično povzročilo napake.
Večji igralni studiji kot je Epic Games (ustvarjalec Fortnite igre) nad implementacijo NFT-jev v svojo igro niso ravno navdušeni. Večinoma, zaradi odvzema določenih pravic, kot je lastništvo nad karakterji v igri. Tukaj so vstopila druga podjetja in igralniški studiji, ki pa so na to revolucijo pripravljeni in želijo biti glavni akterji pri razvoju teh konceptov.
Ob nezanimanju in odsotnosti večjih vodilnih podjetij iz sektorja razvoja iger, se tukaj odprejo vrata mnogim naložbenim priložnostim v podjetja, ki igre na blockchainu strastno razvijajo in bodo pionirji na tem področju. Znan ameriški investitor, Mark Cuban trdi, da so to tehnologije prihodnosti in trditev podpira tudi z svojimi investicijami v igralna podjetje in igre, med drugim tudi Axie Infinity.
Slika prikazuje: »Axie Infinity«, Vir: Venturebeat
Za končni uspeh blockchain iger bo potrebno privabiti ogromne množice igralcev, kar zaenkrat ni problem za priljubljeno igro, kot je Axie Infinity. Igra ima v povprečju 2 milijona dnevno aktivnih igralcev, kar lahko primerjamo z pol milijona dnevno aktivnimi igralci igre FIFA.
Najbolj priljubljena in dokaj uporabniku prijazna trga za nakup NFT-ja sta trenunto OpenSea in Rarible. Za tiste, ki pa niso tako vešči, pa obstaja tudi aplikacija MoonPay, ki je posrednik med fizično osebo in večjimi NFT trgovinami in vam omogoča nakup NFT-ja kar z uporabo kreditne kartice. V nasprotnem primeru, če želite NFT kupiti sami, si morate v vašem internetnem brskalniku ustvariti Metamask denarnico.
V primerjavi z drugimi kripto valutami, so NFT-ji, zaradi njihove unikatnosti in nezamenljivosti, precej tvegana naložba, saj je trenutni trg še precej nezrel. Ker so digitalne dobrine še v času razvoja, se to odraža v zelo majhnem številu potencialnih kupcev in prodajalcev. To pomeni, da je s temi dobrinami izjemno težko trgovati, saj so cene zelo spremenljive.
Najdragocenejši NFT-ji so večinoma dostopni samo na Ethereum omrežju, kjer je volumen trgovanja daleč pred drugimi omrežji, kot so Solana in Binance Smart Chain.
Velik razlog za ekskluzivnost teh »vročih« projektov in vrtoglave cene, so visoki stroški transakcij na Ethereum omrežju, ki predstavljajo oviro za mnoge, saj se gibljejo vse od 10 in pa do več 100 evrov.
Nekateri se zagotovo spominjate popularnosti internetnih domen in za kakšne vrtoglave vsote so se prodajale kasneje, ko so ljudje spoznali uporabnost interneta, in dojeli tehnologijo za tem. Z združitvijo plačil, Web3 interneta in decentralizirane identitete, je kritična infrastruktura za podporo kriptovalut. Tukaj govorimo o blockchain domenah, kot so .eth, .crypto, .sol in druge, ki so izdane v obliki NFT-ja.
Za razliko od tradicionalnih imen domen, ki jih nadzorujejo centralni subjekti, te domene niso shranjene na strežniku, ampak v javnem registru na javno dostopnih omrežjih. Medtem ko so tradicionalne domene običajno dokaj enodimezionalne in služijo specifičnemu namenu, imajo blockchain domene veliko več prostora za interakcijo in popravljanje. Na vrhu vsake blockchain domene je možno zgraditi programe in aplikacije za interakcijo z njimi. S tem ponujajo tudi večjo funkcionalnost za končne uporabnike. Vodilni ponudnik digitalnih identitet ali domen na blockchainu je trenutno ENS (Ethereum Name Service), s 760.000 registriranimi domenami, takoj za njim, na drugem mestu, pa so Unstoppable domains.
Slika prikazuje: »Nakup domene«, vir: Unstoppable domains
Za registracijo domene boste odšteli nekje med 20 in 100 evrov, kjer pa se stroški povečajo v primeru krajše ali bolj unikatne domene, kot na primer hofer.x. Proizvajalec piva Budweiser, je leta 2021, za nakup kripto domene »beer.eth« odštel kar 90.000 evrov. Kakorkoli, če ta znesek primerjamo z internetno domeno »beer.com«, ki se je leta 2004 prodala za kar 7.000.000 evrov, se ta ne zdi več tako pretiran.
Zaradi pandemije in obveznih ukrepov se je svet mode, v zadnjem letu, preizkusil v digitalni obliki, kjer so veliko vlogo igrali NFT-ji.
Svetovno priznana znamka Louis Vouitton, je ob praznovanju 200. obletnice svojega ustanovitelja, ustvarila igro »Louis the Game«. Pustolovska igra je zraven raznih misij in zakladov vsebovala 30 skritih NFT-jev, od tega 10 izdanih v sodelovanju z »Beeple« ustvarjalcem, ki je v svetu NFT-jev postal pravia zvezda, saj je zaslovel po prodaji svoje kreacije »Everydays«, izdane kot NFT, ki pa se je prodala za takrat rekordnih 69.3 milijonov dolarjev.
Slika prikazuje: »Everydays« – The first 5000days NFT, Vir: Artnet News
V ta sektor pa so vstopile tudi druge ekskluzivne znamke kot so Gucci in Dolce & Gabbana, ki je svojo 9-delno kolekcijo predstavil na tednu mode v Benetkah. Kolekcija je bila prodana na dražbi za 5.56 milijona dolarjev, kupci vsakega NFT-ja pa niso prejeli le digitalnega lastništva nad obleko, temveč tudi fizično različico artiklov in ekskluziven dostop do D&G dogodkov.
Slika prikazuje: »D&G na tednu mode v Benetkah«, Vir: Zipmex
Večjim investicijam v digitalna sredstva se tudi uradno pridužuje plačilni velikan Visa, ki so za nakup enega CryptoPunk-a #7610 in tako odšteli 49.5 etheriuma ali nekje 150.000 evrov. Ob tem so dodali: »Menimo, da bodo NFT-ji igrali pomembno vlogo v prihodnosti maloprodaje, družbenih medijev, zabave in trgovine.« Podjetje pravi, da svojim strankam in partnerjem ne morejo pomagati pri sodelovanju brez razumevanja infrastrukturnih zahtev iz prve roke.
Slika prikazuje: »Crypto Punk #7610«, vir: Artnet News
Izdajanje NFT-jev kot firma ali podjetje je v zadnjem času postalo pravi trend, kateremu se pridružujejo tudi nekatera slovenska podjetja kot je Argeta, ki je že izdala svojo prvo kolekcijo enaindvajstetih NFT-jev, imenovanih Argettyji. Zaenkrat, podjetje gleda na to potezo kot marketinško orodje oziroma širitev znamke v sektorje tehnologije in inovacij. Namen podjetja ni špekulacija in trgovanje z kovanci, ampak postati del skupnosti in tako povišati lojalnost svojih kupcev.
Slika prikazuje: »Famous Argetty«, Vir: Argeta
Pravtako, je vredno izpostaviti slovenskega proizvajalca opreme za proizvodnjo piva Mithraeium, ki so se lotili tudi domače priozvodnje piva in se odločili ustvariti žetone pod imenom »bottlecap«
Zaradi pomanjkanja kapitala in promocije svojega piva so se odločili izdati nezamenljive žetone imenovane »bottlecap«. Zbrana sredstva od prodaje teh kovancev bodo porabljena za širitev pivovarne. Njihov plan za prihodnost teh kovancev pa je, da bodo lahko del svojega dobička delili z vsemi lastniki kovancev, kar pomeni, da bo kovanec neposredno vezan na uspešnost podjetja. Kot naslednji korak proti integraciji blockchain tehnologije v svoje storitve pa že načrtujejo 3D virtualni svet, kjer se bodo stranke lahko sprehajale po pivnicah in naročale pivo, ki bo kasneje dostavljeno na dom.
Kot najdražji prodan NFT v Sloveniji, pa uvrščamo prodajo dveh neizdanih pesmi slovenskega ustvarjalca elektronske glasbe Gramatik, ki je bil prodan v obliki NFT-ja za 1.3 milijona evrov.
Slika prikazuje: »Gramatikova objava pred enim letom«, Vir: Facebook Gramatik
Prodaja glasbe v obliki NFT-ja je sprožila velik val, kjer so mnogi znani glasbeniki to »vročico« že izkoristili in se pridružili prodaji glasbe na decentraliziranih platformah. Med njih spadajo Grimes, Steve Aoki, Timbaland in Snoop Dogg. Snoop Dogg je celo posnel videospot v svoji hiši, ki jo je sam zgradil v metaversu. V bližnji prihodnosti so predvideni koncerti v virtualnem svetu, kjer bo nakup vstopnice možen samo v obliki NFT-ja.
Slika prikazuje: »Koncert v metaversu«, Vir: Inside the Games
Trg NFT-jev je v času zgodnjega razvoja, kar odpira vrata mnogim prevaram. Svet kripta je bil načeloma že od vsega začetka tarča mnogih prevar. V zadnjih letih se je, zaradi prihoda množice novih ljudi, ta številka samo povečala. Prav zato je to področje nujno potrebno regulirati, kot tudi, pravno opredeliti zakone trgovanja in upravljanja digitalnih sredstev. Obstoječi zakoni in predpisi glede intelektualne in digitalne lastnine bodo ostali, tukaj pa se pojavi veliko komercialnih in pravnih vprašanj kako bo država to implementirala na podjetja in fizične osebe.
Kar se tiče avtorskih pravic pri nakupu NFT-ja, je pomembno vedeti, da s tem ne kupite celotnega digitalnega dela; ustvarjalec ali tretja stranka lahko obrži pravico do kopiranja, distribucije, spreminjanja in javnega prikazovanja.
Določeni zakoni o varstvu podatkov dajejo posameznikom pravico, da svoje podatke izbrišejo. Nespremenljiva narava tehnologije veriženja blokov bi lahko to pravico funkcionalno onemogočila. Posledično, lahko NFT-ji, ki vsebujejo osebne podatke, kršijo zakone o varstvu podatkov.
Prav takoje pomembno razmisliti, kateri pravni sistem ureja vašo sposobnost prodaje ali zavarovanja NFT-ja. Lokacija samega sredstva ponavadi določa lastninsko pravo. Tukaj se stvari zapletejo, saj NFT predstavlja edinstveno kopijo sredstva in ne osnovno sredstvo.
Tako kot pri drugih digitalnih sredstvih je eno vprašanje, ki bo sčasoma postalo vse bolj pomembno, kako pravni vidik obravnava NFT ob smrti lastnika. Prepuščanje digitalno shranjenih sredstev naslednjim generacijam, lahko povzroči težave izvajalcem.
V primeru enega najbolj znanih NFT projektov BAYC ali Bored Ape Yacht Club, so lastniki NFT-ja, pred kratkim, morali razkriti idenititeto in opraviti KYC verifikacijo, če so želeli sodelovati pri izidu novih projektov v sodelovanju z BAYC. To je sprožilo veliko razprav o dejanski anonimnosti v tem svetu in ali bo v prihodnosti potrebno ta proces integrirati v NFT trge.
Slika prikezuje: »Varnost pri uporabi NFT-jev, Vir: Experience Digital
Potrebno je razumeti, da zakon tega hitrega razvoja NFT-jev še ni uspel dohiteti in da še ni popolnoma znano ali se bo ta sektor uveljavil kot legitimna oblika zbiranja in trgovanja z umetniškimi deli ali pa gre za mehurček, ki čaka da poči. Kot investitor, pa je potrebno poznati zapletena pravna vprašanja in možna tveganja, ki jih predstavljajo NFT naložbe.
Vidno je, da se svet hitro digitalizira. Vsak uporabnik, v povprečju, preživi 6 do 7 ur na dan na spletu in, kot kaže, se ta številka ne manjša. Uporaba AR in VR očal, razvoj pametnih telefonov in električni avtomobili bodo proces prestopa iz fizičnega v povsem virtualni svet še najvrjetneje pospešili. Kljub temu, da se ta teorija sliši strašljivo, se moramo sprijazniti, da se svet zares premika v to smer.
Zanimivo je videti, da velika podjetja kot je Facebook oz. Meta, stavijo svoj sloves oz. ogromne količine denarja na uspeh tega sektorja, in se že pripravljajo za vstop v virtualni svet.
Trenutno, največje platforme za trgovanje NFT-jev, skupaj dosežejo nekje 3 milijarde trgovanja na mesec. Če ta znesek primerjamo z trgovanjem Shiba Inu kovanca, ki je nastal iz šale in lahko dnevno doseže 3 milijarde v trgovanju, se ta znesek zdi ekstremno nizek. Glede na nenadni val informacij o vstopu večjih bank v svet NFT-jev, kot so JP Morgan, Visa, in Mastercard, lahko sklepamo da se bo stopnja trgovanja, v naslednjih letih, eksponentno povišala in posledično bo v ta sektor »vbrizganega« veliko pametnega denarja.
Resnična vrednost NFT tehnologije leži v njenem potencijalu za preoblikovanje delovanja trgov in izboljšanje načina upravljanja trgov, kot tudi, nadzorovanja občutljivih informacij.